COVID-19
Konec leta 2019 so v Vuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic z do sedaj neznanim povzročiteljem, novim koronavirusom, ki so ga poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča pa COVID-19. Virus se je v začetku leta 2020 hitro razširil v vse države sveta. V Sloveniji smo prvi primer okužbe, ki je bil vnešen iz druge države, potrdili 4. 3. 2020. Kmalu se je začel virus SARS-CoV-2 širiti tudi znotraj države. Tako je Ministrstvo za zdravje RS na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje 12. 3. 2020 razglasilo epidemijo in s tem aktivacijo Pandemskega plana. Z namenom zajezitve širjenja okužbe so bili vpeljani različni ukrepi omejevanja združevanja, gibanja in izvajanje storitev kot so: zaprtje izobraževano-varstvenih ustanov, ukinitev javnega prevoza, spodbujanje dela od doma, omejitev gibanja znotraj občine, začasna prepoved izvajanja vseh nenujnih storitev, vključno v zdravstvu, in druge. V zdravstvu so bile začasno ukinjene vse nenujne storitve z izjemo storitev v onkologiji (izjema ni veljala za presejalne programe za raka, ki so bili začasno ustavljeni) in v povezavi z nosečnostjo, zdravstveni kader je bil prerazporejen na delovišča v povezavi s COVID-19, uvedli so se ukrepi glede omejevanja vstopanja v zdravstvene ustanove (prvi kontakt z zdravnikom preko telefona, obvezno naročanje, vstop v ustanovo le preko triažne točke, obvezni vprašalniki pred vstopom ipd.) ter ukrepi za zaščito pred okužbo za zaposlene in bolnike/prebivalce (uporaba osebne varovalne opreme). Uvedeni ukrepi so se spreminjali glede na aktualno epidemiološko situacijo. Epidemija prvega vala je dosegla vrhunec konec marca 2020, ko je število novih primerov okužb začelo padati. V drugi polovici aprila 2020 je država začela s sproščanjem ukrepov, 9. 5. 2020 so bile preklicane omejitve glede zdravstvenih storitev, z dnem 31. 5. 2020 je bila epidemija preklicana, še vedno pa so se nekateri smiselni ukrepi nadaljevali.
Konec avgusta in v septembru 2020 se je število primerov novih okužb začelo ponovno povečevati. Zaradi hitrega širjenja med populacijo je bila z dnem 19. 10. 2020 ponovno razglašena epidemija. Ponovno so bili uvedeni različni ukrepi omejevanja gibanja, združevanja in izvajanja storitev. V zdravstvu so bile ponovno začasno ukinjene vse nenujne storitve z izjemo storitev v onkologiji. Tokrat so bili kot izjema navedeni tudi presejalni programi za raka, ki so tako delovali nemoteno s prilagoditvami, vendar le z manjšimi odstopanji glede obsega (predvsem v povezavi s pomanjkanjem kadra zaradi bolezni ali prerazporeditve na druga delovišča). Število novih primerov okužb je bilo v jesenskem valu epidemije precej višje kot v spomladanskem valu (7-dnevno povprečje v jesenskem valu do 2.000 novih primerov; spomladanski val do 50 novih primerov), virus se je posebej hitro širil v Domovih za starejše občane, pojavljati so se začele nove različice virusa, ki so se širile hitreje. Zaradi velikega števila okužb in omejenih laboratorijskih kapacitet se je v poteku epidemije spreminjal tudi režim testiranja in iskanje kontaktov. Svetovni razvoj znanosti in storitev je konec leta 2020 omogočil uporabo t.i. hitrih antigenskih testov, ki so omogočili mnogo hitrejše (a nekoliko manj zanesljive) rezultate o potencialni okužbi. 27. 12. 2020 smo v Sloveniji cepili prve prebivalce s cepivom proti COVID-19. V prihodnjih mesecih se je spodbujalo cepljenje prebivalstva glede na Strategije cepljenja, ki so opredeljevale prednostne skupine za cepljenje, tudi v skladu z dostopnostjo cepiva. Vlada RS je celotno obdobje epidemije ukrepe sproti prilagajala. V drugem valu epidemije bi lahko govorili o treh vrhovih: konec oktobra 2020, začetek januarja 2021 in začetek aprila 2021. V sredini aprila 2021 pa je število novih primerov okužbe COVID-19 začelo le še upadati. Tako je bil 15. 6. 2021 zadnji dan razglašene epidemije. Še vedno pa ostajajo nekateri ukrepi za omejevanje širjenja okužbe v veljavi.
Natančne podatke o gibanju epidemije v Sloveniji in svetu ter ukrepih za omejevanje širjenja okužbe lahko najdete na spodnjih povezavah.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje spremljajo dogajanje v zvezi z izbruhom novega koronavirusa. Objavljajo aktualne in ključne informacije ter priporočila za zaščito zdravja prebivalcev in navodila za ravnanje zdravstvenih delavcev in epidemiologov v povezavi z novim koronavirusom SARS-CoV-2. V skladu z metodologijo spremljanja okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19) dnevno objavljajo podatke o epidemiji, pri čemer zajemajo laboratorijsko potrjene primere z datumom izvida za pretekli dan. Na podlagi laboratorijske prijave opravljajo tudi epidemiološko anketiranje.
Od marca 2020 Vlada RS spremlja epidemiološko situacijo v Sloveniji in glede na število okuženih in zasedenost bolniških postelj s COVID-19 bolniki sprejema in prilagaja ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa v državi. Na spletnih straneh objavlja aktualne podatke o epidemiji, ukrepe za zajezitev širjenja okužb, navodila in pojasnila o testiranju ter karanteni, ukrepe pri prehajanju slovenskih meja vključno z objavami seznamov držav glede na epidemični semafor ECDC ter nacionalno strategijo cepljenje proti covid-19.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in javnozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno dejavnostjo.
V času epidemije koronavirusa laboratorij sledi različicam SARS-CoV-2 in tedensko objavlja rezultate vzorčenja s sekvenciranjem celotnih genomov.
Projekt Sledilnik zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, v Sloveniji. Na spletnem portalu združuje in predstavlja obstoječe podatke o epidemiji v vsakomur razumljivi obliki, predvsem v obliki grafov in vizualizacij. Cilj Sledilnika je obvladovanje podatkov, ki je ključno za razumevanje razsežnosti problema. Sledilnik javnosti in odločevalcem nudi celovit pregled epidemije v državi za pravilno oceno tveganja, da bi lahko ustrezno ravnali in sprejemali preudarne odločitve z ukrepi za omejevanje širjenja okužb.
Skupnost Sledilnik za vnos in obdelavo podatkov uporablja javno dostopne podatke iz uradnih virov, kot so NIJZ, Vlada RS, Ministrstvo za zdravje itn., iz administrativnih virov zdravstvenega sistema, kot so UKC Ljubljana, UKC Maribor, UK Golnik in drugi, virov Civilne zaščite ter iz nacionalnih in lokalnih medijev.
Na Institutu Jožefa Stefana (IJS) pripravljajo projekcije širjenja epidemije COVID-19 v Sloveniji in jih objavljajo na svoji spletni strani. Uporabljajo model dr. Leskovarja za modeliranje epidemije COVID-19 v Sloveniji, ki je prav tako podrobno predstavljen. Napovedi širjenja COVID-19 so vsakodnevno osvežene. Objavljeni so tudi ključni članki in projekti, ki so podlaga za raziskovanje in modeliranje epidemije na inštitutu. Poleg tega na spletni strani najdete Coronavirus Watch s podatki in vizualizacijami novih primerov okužb in smrti zaradi koronavirusa za vse svetovne države, pri katerem aktivno sodeluje tudi IJS. Na voljo je tudi Corona Live – prikaz podatkov o epidemiji v svetu v živo z različnimi animacijami, katero upravlja eden od sodelavcev IJS.
Center ima ključno vlogo pri usklajevanju epidemiološkega nadzora in odziva na pojav nalezljivih bolezni na evropski ravni. Predvideni ukrepi zajemajo zdravstvene in nezdravstvene protiukrepe ter tesno sodelovanje med nacionalnimi organi držav članic EU, Evropsko unijo in Svetovno zdravstveno organizacijo.
Zagotavlja podatke o spremljanju in znanstveno mnenje o nalezljivih boleznih in stanjih, ki jih je treba prijaviti, izbruhih bolezni in nevarnostih za javno zdravje. Analizira in interpretira podatke držav EU o nalezljivih boleznih in stanjih z uporabo evropskega sistema spremljanja (TESSy). Državam in strokovnim ustanovam EU svetuje glede nalezljivih bolezni, skrbi za zgodnje odkrivanje in analizo novih nevarnosti, državam pomaga pri pripravi na izbruhe bolezni ter koordinira evropske programe usposabljanja na področju intervencijske epidemiologije in mikrobiologije v javnem zdravju.
Na spletni podstrani covid-19 najdemo podatke o epidemiji na evropski in svetovni ravni, tedenski pregled razmer po državah, tedensko poročilo epidemiološkega spremljanja epidemije, prikaze podatkov s tabelami, zemljevidi in grafikoni. Center objavlja tudi zemljevide s kazalniki epidemije, ki so v podporo Svetu Evrope pri priporočilih za potovanja v EU – zemljevidi so osveženi vsak četrtek in prikazujejo 14-dnevne kazalnike z enotedenskim zamikom. Na voljo so tudi informacije o različicah koronavirusa ter o dostopnosti cepiv proti koronavirusu vključno s prevalenco precepljenosti v EU.
IHME je neodvisen raziskovalni center na področju zdravja prebivalstva pri UW Medicine Univerze v Washingtonu, ZDA, ki zagotavlja natančno in primerljivo merjenje najpomembnejših globalnih izzivov s področja zdravja in ocenjuje strategije za njihovo reševanje. IHME informacije so prosto dostopne in zagotavljajo odločevalcem potrebne dokaze za informirane odločitve o razporejanju sredstev za najbolj učinkovito izboljševanje zdravja prebivalstva.
IHME razvija napovedne modele na nivoju celotnega sveta, regij in držav za pomoč pri načrtovanju odziva na pandemijo COVID-19, ki se ažurno posodabljajo. Na voljo so tudi napovedi za Slovenijo. IHME izdaja še tedenska poročila v pdf obliki. Z izbiro lokacije je na voljo tudi zadnje aktualno poročilo za Slovenijo, ki vsebuje povzetek informacij o najnovejših projekcijah iz modela IHME o COVIDU-19 v Sloveniji. Poročilo opisuje trenutno situacijo (število novih primerov, število smrti, itd.), trende gonilnikov prenosa okužbe (mobilnost, uporaba mask, testiranje, cepljenje), projekcije različnih scenarijev, veljavne zaščitne ukrepe, zasedenost bolnišničnih postelj, cepljenje in umrljivost. Prikazana je tudi primerjava z drugimi evropskimi državami ter nekaj podrobnejših primerjav s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija). Na voljo so tudi starejša poročila.
