Incidenca pomeni absolutno število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu. 

Incidenca raka ne šteje bolnikov, temveč primere ugotovljenih primarnih rakavih bolezni. Če posamezna oseba v istem letu zboli za različnimi vrstami raka, je v incidenci upoštevana z vsakim od teh rakov. V incidenco raka pa ne štejemo: 

• novega pojava raka iste histološke vrste na istem organu, npr. multiple lezije v debelem črevesu;
• novih primarnih rakov parnega organa iste lokacije (npr. leve in desne dojke), če je histološka vrsta obeh rakov enaka;
• ponovitve rakave bolezni, tudi če je bil ta več let po ugotovljenem primarnem raku;
• razsoja (metastaze), tudi če je bil ta na drugem organu.

Pri incidenci so na portalu SLORA na voljo tri vrste mer: incidenca (število vseh primerov), groba incidenčna stopnja in starostno standardizirana incidenčna stopnja.

Na portalu SLORA so na voljo tudi ocene števila novih primerov raka za tekoče leto, ki so pripravljene z metodo po Dybi in Hakulinenu in temeljijo na analizah preteklih trendov; v modeliranju so uporabljeni podatki o lokaciji raka, obdobju diagnoze in starosti ob diagnozi za zadnjih deset let, za katere sta zbiranje in obdelava podatkov zaključena. Oceno incidence se posodobi enkrat letno, ob pripravi letnega poročila.

Prikaz podatkov po geografskih enotah v portalu SLORA razvršča bolnike glede na stalno prebivališče ob diagnozi oziroma smrti v upravno-administrativne enote, kot so določene v Uredbi o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE) iz leta 2000. Uporabljeni sta ravni SKTE-3 (12 statističnih regij) in SKTE-4 (58 upravnih enot). Upravne enote se enolično razvrščajo v statistične regije, se pravi da se ne upoštevajo različne meje, kadar se posamezne občine v isti upravni enoti razvrščajo v dve različni statistični regiji. Geografske enote so vedno določene glede na trenutno veljavne definicije ter je na strani uporabnika, da je v primeru priprave podatkov po geografskih enotah, pozoren na ustreznost izpisa za časovno obdobje, znotraj katerega je prišlo do sprememb v geografskih enotah. Na ravni statističnih regij je prišlo do spremembe leta 2005, ko se je zaradi sprememb meja naselij Marija Reka in Knezdol ter s tem tudi občinskih meja (Prebold in Trbovlje) posledično spremenila meja med dvema statističnima regijama (savinjsko in zasavsko), ter leta 2015, ko je občina Litija prešla iz osrednjeslovenske v zasavsko statistično regijo. V upravni enoti Pesnica in Ruše so bolniki razvrščeni šele od leta 1990 naprej, pred tem letom pa so vsi bolniki združeni v upravni enoti Maribor. Na izpisih so vse tri upravne enote vedno prikazane kot celota z vrednostjo, ki je enaka povprečju teh treh enot.

Na manjših območjih, kot so občine, mesta ali naselja, je število primerov raka lahko zelo majhno, kar lahko vodi v nezanesljive rezultate in tveganje za prepoznavo posameznikov. Zato podatke prikazujemo na ravni, ki omogoča zanesljivo in varno interpretacijo – upravne enote in statistične regije. Za natančno analizo zbolevanja za rakom na manjših geografskih območjih je potrebno izvesti posebno epidemiološko raziskavo.

Umrljivost pomeni absolutno število vseh umrlih za določeno boleznijo v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu.

Podatke o umrljivosti zbira, obdeluje in objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v skladu z mednarodnimi pravili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Na portalu SLORA so podatki za osebe, ki so umrle za rakom od leta 1985 naprej. Manjša odstopanja (ne več kot nekaj primerov letno) med uradno umrljivostjo in prikazom na portalu SLORA se pojavljajo zaradi treh vzrokov:

• za nekatere v tujini umrle prebivalce Republike Slovenije prispe Prijava smrti šele po zaključeni obdelavi podatkov na NIJZ, zato so ti umrli vključeni v uradno umrljivost za leto pridobitve tega podatka, portal SLORA pa prikazuje vse umrle v letu, ko so dejansko umrli;
• vzroki smrti so za umrle v obdobju 1985–1996 v uradni umrljivosti razvrščeni po 9. reviziji MKB (Mednarodne klasifikacije bolezni, poškodb in vzrokov smrti), kasneje pa po 10. reviziji MKB. Na portalu SLORA je za vsa leta uporabljena 10. revizija MKB. Za obdobje 1985–1996 je Register raka RS pripravil konverzijo med 9. in 10. revizijo MKB, ki lahko povzroči minimalna odstopanja med uradnim poročanjem in prikazom na portalu SLORA;
• v uradna poročila o umrljivosti so vključene vse osebe, ki ustrezajo uradni definiciji prebivalstva Republike Slovenije, ki je bila v veljavi v določenem obdobju. Portal SLORA vključuje v prikazih vse, ki so ob smrti imeli stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na uradno definicijo prebivalstva.

Za umrljivost so na portalu SLORA na voljo tri vrste mer: umrljivost (število primerov), groba umrljivostna stopnja in starostno standardizirana umrljivostna stopnja.

Izbira standardne populacije za potrebe starostne standardizacije po neposredni metodi je odvisna od namena analize. V portalu SLORA so uporabniku na razpolago naslednje v onkološki epidemiologiji pogosto uporabljene standardne populacije:

• svetovna standardna populacija (verziji 1961 in 2001) – najpogosteje uporabljena pri mednarodnih primerjavah, kadar vključujejo države iz celega sveta;
• evropska standardna populacija (verziji 1976 in 2013) – najpogosteje uporabljena pri mednarodnih primerjavah, kadar gre za primerjave znotraj Evrope;
• slovenska standardna populacija (na podlagi popisa 2002) – najprimernejša v primerjavah znotraj Slovenije.

Populacijsko strukturo v posameznem standardu prikazuje spodnja preglednica:

Prevalenca pomeni število vseh bolnikov z določeno boleznijo, ki so bili živi na izbrani datum. V portalu SLORA je prevalenca izpisana za zadnji dan v izbranem koledarskem letu. Če je oseba zbolela za več različnimi raki, štejemo v prevalenco vsak posamezen rak, razen pri prevalenci vseh lokacij raka skupaj, ko štejemo vsako osebo samo enkrat; vsota prevalenc posameznih lokacij je torej vedno večja od prevalence vseh rakov skupaj. Glede na čas, kdaj so osebe zbolele, ločimo celotno in delno prevalenco.

Vir podatkov o prevalenci je podatkovna zbirka Registra raka RS, ki vsebuje podatke o bolnikih, ki so zboleli od leta 1950 dalje in so imeli ob diagnozi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Na portalu SLORA prikazujemo prevalenco od leta 1985 dalje, saj za zgodnejša leta ocena ni zadosti zanesljiva.

Celotna prevalenca pomeni število vseh bolnikov z rakom, ki so bili živi na izbrani datum ne glede na to, kdaj so zboleli. Če je oseba zbolela v svojem življenju za več različnimi raki, štejemo v celotno prevalenco vsak posamezen rak, razen pri prevalenci vseh lokacij raka skupaj, ko štejemo vsako osebo samo enkrat.

Delna prevalenca pomeni število vseh bolnikov z rakom, ki so bili živi na izbrani datum in so zboleli v točno določenem obdobju pred datumom izračuna. V enoletni delni prevalenci so tako vključeni bolniki, ki so zboleli eno leto pred datumom izračuna, bolniki, vključeni v 1–4-letno prevalenco, so zboleli med enim in petim letom pred izračunom itd. Če so bolniki v izbranem obdobju zboleli za več različnimi raki, štejemo v delno prevalenco vsakega posameznega raka, razen pri poročanju delne prevalence za vse lokacije skupaj, ko vsako osebo štejemo samo enkrat.

Pri raku so podatki o delnih prevalencah še zlasti pomembni, saj odražajo število bolnikov v različnih fazah poteka bolezni, npr. enoletna večinoma vključuje bolnike v času prvega zdravljenja, 1–4-letna prevalenca večinoma vključuje bolnike v obdobju rednih kontrolnih kliničnih pregledov, 5–9 letna, še zlasti pa 10+ letna, pa vključujeta bolnike po zaključenem zdravljenju, ki so večinoma vključeni v dolgoročno spremljanje. Pomembno: Faze poteka bolezni so le približek in ne odražajo posameznikovega poteka zdravljenja.

Preživetje predstavlja delež bolnikov, ki so po izbranem obdobju od postavitve diagnoze še živi. Preživetje bolnikov z rakom običajno opazujemo po enem, treh, petih in desetih letih po diagnozi. Tako izračunano preživetje imenujemo opazovano preživetje.

V kliničnih raziskavah, v katerih nas običajno zanimajo samo smrti, ki so posledica natančno določene bolezni, vse umrle zaradi drugih vzrokov v analizi obravnavamo kot krnjene (t. i. vzročno specifično preživetje). Tak pristop bi bil smiseln tudi v populacijskih raziskavah podatkov registrov raka, vendar pa se v praksi izkaže, da je v njih vključeno število bolnikov praviloma preveliko, da bi za vsakega preverjali natančen vzrok smrti; uradni vzroki smrti, ki jih v Sloveniji zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so za take analize pogosto premalo natančni. Zaradi tega in zaradi neprimerljivosti opazovanih preživetij med različnimi populacijami se danes v populacijskih raziskavah namesto opazovanega uporablja relativno ali čisto preživetje. Za izračun relativnega preživetja ne potrebujemo vzrokov smrti, kljub temu pa je metoda zastavljena tako, da je rezultat dober približek preživetja bolnikov, kot če bi kot vzrok smrti upoštevali samo proučevani rak.

Portal SLORA trenutno ne omogoča prikaza preživetij, ga pa načrtujemo v prihodnjih nadgradnjah. Analize preživetja so na voljo v letnih poročilih Registra raka RS ter v izbranih strokovnih publikacijah. Mednarodna primerjava preživetja slovenskih bolnikov je objavljena v Evropskem informacijskem sistemu o raku (ECIS) ter v analizah projektov EUROCARE in CONCORD.